Eden najpomembnejših izzivov v Evropski Uniji je zmanjšanje brezposelnosti mladih. Podatki za oktober 2013 kažejo, da je na območju EU 28 5,5 milijona mladih, torej vsak peti prebivalec, mlajši od 25 let, ki se želi zaposliti, brez dela. Najnižji odstotek mladih brez dela se kaže v Nemčiji z 7,8 %, največji pa v Grčiji 58 % in Španiji 57,4 % (Vir: Eurostat, Oktober 2013). Tudi v Sloveniji situacija ni kaj prida drugačna. Delež mladih iskalcev zaposlitve je kar je 23 –odstoten. Slovenija se je tako znašla na prvem mestu v EU po rasti brezposelnih mladih iskalcev zaposlitev.
Še večjo težavo predstavljajo mladi v starostni skupini od 25 do 29 let, pri katerih naj bi bila številka brezposelnih še večja. To so vsekakor tisti, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas in tisti, ki iščejo prvo zaposlitev in niso izkoristili šolskega sistema s ponovnim vpisom na še eno fakulteto, kar je v Sloveniji velik problem. Po številu študijskih let v Sloveniji smo namreč v samem vrhu EU.
Izredni profesor dr. Aleš Ahčan iz Ekonomske fakultete v Ljubljani pravi, da je odraz visoke nezaposlenosti mladih predvsem posledica gospodarske situacije in pa rigidne delovne zakonodaje, kjer imajo mladi relativno slabšo varnost delovnega mesta. Kot pravi, je težje odpuščanje starejših.
Ta trenutek so v Sloveniji najbolj zaposljivi mladi s poklicno izobrazbo. Najtežje pa tisti s pridobljeno 7. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri. Anketa na vzorcu 100 študentov v starostnem razredu od 25 -29 let je pokazala, da 67% mladih meni, da je vzrok za tako veliko brezposelnost ravno v dejstvu, da jim delodajalci niti ne dajo priložnosti delati, saj se za vsa delovna mesta zahteva izkušnje, ki jih mladi vsekakor po končani fakulteti nimajo, bi jih pa kakopak dobili, če bi delali. Preostali odstotek mladih pa je precej realen glede trenutne slike, in celo meni, da je problem tudi v prevelikem obsegu študentskih bonitet in dejstvu, da vsi študirajo dolga leta in delajo prek študentskih servisov.
Mladi bodo tako primorani na delo v tujini. Samo lani se je iz Slovenije izselilo 8000 ljudi, od tega je bila petino mladih. Znanje mladih se tako izgublja, po mnenju dr. Ahčana iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, pa je to prava finančna katastrofa. »Dana odločitev za odhod v tujino je racionalna v trenutnih razmerah. Z vidika družbe pa je dan podatek zaskrbljujoč, saj najprej odidejo tisti kadri, ki so najbolj kvalitetni in najlažje dobijo delo oziroma lahko družba od njih največ profitira v obliki dodane vrednosti, torej pobranih davkov«, nadaljuje dr. Ahčan.
Rezultati ankete so pokazali presentljiv podatek, da bi jih večina, kljub težki situaciji v Sloveniji, rada najprej poiskala službo v Sloveniji, šele v skrajni sili bi šli v tujino, razen seveda tistih, ki tujino vidijo kot izziv in ne zasilni izhod. Zavedajo se dejstva, da tudi v tujini trenutne razmere niso najbolj enostavne.
Članice Evropske unije so se tako zavezale, da bodo v prihodnjih dveh letih namenile 8 milijard evrov za pomoč mladih, čeprav bi bilo po mnenju Mednarodne organizacije dela potrebnih kar 21 milijard.
V Nemčiji se vajeništvo in izobraževanje mladih že kombinirata, v Franciji pa letos začenjajo program medgeneracijske pogodbe, v okviru katerega je delodajalec, ki v določenem obdobju zaposli starejšo in mlado osebo, oproščen določenih dajatev.
Nekaj podobnega ukrepu v Franciji pripravlja Ministrstvo za delo v Sloveniji s t.i. ukrepom Mentorstvo za mlade, s čimer naj bi zagotovili 500 delovnih mest mladim do 30. leta. Programu so namenili 3 milijone evrov, pri čemer temelji na povezovanju starejših tik pred upokojitvijo, ki naj bi bili mentorji mladim.
Claude Thelot iz francoskega Ministrstva za visoko šolstvo je novembra na Socialnem tednu v Strasbourgu jasno poudaril, da medgeneracijsko sodelovanje sicer je pomembno, vsekakor pa to ne sme biti paradni konj pri reševanju problema. Meni namreč, da je za mladega brezposelnega človeka veliko bolj pomembno, da o problematiki, s katero se srečuje, sliši od nekoga, ki je največ šest let starejši, saj se tako lažje poistoveti z nekom, ki že ima delo in prikaže realno sliko in ne upokojeni ali starejši, ki so se pred toliko leti zaposlovali, ko so bili popolnoma drugačni časi kot danes.
V Sloveniji so z novembrom sprejeli ukrep, da zaposlovalce, ki bodo sklenili delovno razmerje z mladim iskalcem zaposlitve, za dve leti oprostijo plačila prispevkov. Poleg tega pa sledimo tudi evropskemu programu oziroma pobudi zaposlovanja mladih Jamstvo za mlade.
Ta naj bi mladim v štirih mesecih po vstopu na trg dela mladim jamčil bodisi zaposlitev bodisi plačano pripravništvo, trening oziroma drugo vrsto usposabljanja, ki bi jim lahko izboljšala ekonomski in socialni položaj. Program mora v Sloveniji zaživeti do 1.1.2014, namenjenih pa je 10 milijonov evrov.
Sociolog Philippe d'Iribarne je na istoimenski konferenci v Strasbourgu namreč poudaril, da je brezposelnost mladih trpljenje ne toliko iz materialnega vidika, temveč bolj iz vidika samo indentifikacije in ponosa.
Slovenija se torej le počasi premika. Dr. Ahčan meni, da z vidika zaposljivosti mladih pridejo v poštev vsi ukrepi, ki povečujejo produktivnost in agregatno povpraševanje, to pa so nižji davki na dohodke, sofinanciranje projektov z visoko dodano vrednostjo, povečati dostopnost kreditov za dobra podjetja z dokapitalizacijo bank in subvencionirati stroške dela podjetjem, ki bodo najela mlade delavce.
Dejstvo je namreč, da je pomembno, da se mladi naučijo kako se prilagoditi spremembam. Zaposlitev je danes že skoraj bolj pomembna kot narava dela, pa vendar mladi Slovenijo vidijo v precej slabi luči tudi čez 5 let. Zdi se jim nesprejemljivo namreč, da starejši mest ne prepustijo mlajšim, pa tako se poudarja, da so mladi prihodnost Slovenije.
